Sreča ni le v ljubezni –
sreča ni le v delu –
sreča je tudi v drobnih, zelo
drobnih stvareh.
Sreča je stisk roke, ko si sam,
srečaj je lesk v očeh, ko
ljudje odpro oči
in spoznajo, da živiš
živiš kot
človek, ki daje
tebi, moja ljubezen
tebi, moj plod
tebi človek, ki si me pustil
vedno tako samo.
Sreča je v drobnih,
zelo drobnih stvareh
KO SE ZAVEŠ
Kadar se zaveš, da si sam
poglej skozi okno in videl boš.
da rože cveto, da vsega še ne poznaš
da trave šušte, da s teboj govore
ko se zaveš, da si sam, dvigni pogled
in videl boš ptice, ki jih
še ne poznaš …
Videl boš ljudi, ki bi radi
govorili s teboj.
Ko se zaveš, da si sam –
stopi k njim in jih
povprašaj – kaj misli njihovo srce
ZABLODA
Ljubiti človeka je veliko,
poznati človeka – še več.
A
verjeti in upati,
da bodo nekega dne
vsi dobri s teboj ….
prav vsi - …
To, to pa je zabloda
človeka.
DALA TI BOM
Dala ti bom denar in bom šla –
dala ti bom spomine, ti pa jih
boš tresel čez trave, čez vse dobrave …
Dala ti bom to, kar
dajal si meni
iz leta v leto ….
To bedno, enolično
To žalostno in ponarejeno
življenje
življenje
osamljenih
najbolj osamljenih ljudi
na tem svetu.
KAKOR DA CVETO
Kakor da so zacvetele
vse rože …
Rahlo si me božal po telesu
Nežno si mi mršil lase in
jaz sem ti govorila …
ljubim,
ljubim te.
Kakor da cveto še vse rože …
četudi pada jesensko listje.
in ptice –
ptice lete na jug.
Jaz te obožujem.
Hvalim srcu tvoje lase
tvoje roke
tvoj stas
hvalim tvoj jaz
in iz tebe govore moje misli
in iz mene vpije ljubezen
po tebi
po meni …
Veter, veter pa se igra
z najinimi lasmi
NOV JUTRI
Tih stojiš in me gledaš …
Dež ti moči tvoje zorano lice.
Srce pa kljuje
neizrečene misli,
da te ne ljubim –
da me ne ljubiš več.
IGRAVA SE
igrava kot otroka.
Tekava in jokava
smejiva se –
in verujeva,
da za naju,
prav za naju –
samo za naju dva pride
nov –
čisto nov jutri.
ČE BI …
Če bi vse rože sveta,
če bi vse ptice sveta,
če bi sonce
trave in
veter priznali
da te ljubim
moral bi verjeti
moral bi si zapeti
najlepšo pesem
tega sveta
BESEDE BREZ BESED
Ko sine svit, te gledam
gledam tvoje razmršene obrvi
in (verjamem) verujem –
verujem vate
kakor vernik v oltar.
Ko pade mrak, te čakam.
V dalji slišim tvoje korake.
tvoj dih –
bitje tvojega srca.
Ko pride noč
čutim solze
tople solze na tvojem licu.
Ko pride noč
poiščem tvojo dlan
in v temi ne vidiš solze, ki
je zdrsnila
po licu
Ko pride noč
poiščem tvojo dlan
in si želim
besede, brez besed
in si želim
le malo –
– malo tvoje ljubezni.
KAJ JE LJUBEZEN?
Ljubezen je, če si tu.
Ljubezen je, če te vidim
če te slišim.
in ti lahko povem, kaj delam,
kaj mislim.
Ljubezen je strah in skrb zate,
je vrisk in jok,
je smeh in bolečina
je stisk dveh rok.
TEBI, OČE!
Vsi bomo šli, počasi
prav počasti, tja, kjer
si ti, moj dragi
moj ljubi
za vedno moj – oče.
Veš, še imava plave oči,
še imava velika ušesa,
še lahko vidiš moje svetle
lase, če želiš.
Vsi bomo šli tja, kjer si ti.
In tam se bova objela,
tam, kjer si ti, bova
verjela,
da je ta svet bil le
krivičen
zato,
zame in
zanjo.
Kaj pomaga cvet na grobu?
Kaj pomaga črna obleka?
TEBE NI.
Ti, ti si v globini moje duše
In jaz
Jaz te ne morem iztrgati
jaz ne morem
izruvati svojega srca.
GLEJ!
Ljudje pravijo, da naj
živim, da je vredno živeti.
Jaz pa le slišim besede,
ki si jih vedno govoril:
V življenju mi daj cvetic,
trnje pa pust za na grobe,
kadar sem mrtev,
me več ne bode.
Vsi bomo šli tja,
kjer si ti.
VSI!
KO SE RODIŠ
Ko se rodiš, si SAM.
Poklonijo ti ime
in izmišljajo ti
najlepšo usodo.
Pričakujejo velikega moža,
ki bo spremenil to,
kar jih muči.
Ko se rodiš
se rodiš SAMA
poklonijo ti ime
in kujejo najlepšo usodo,
čeprav vedo,
DA SI LE ŽENSKA
