Gre za spominski zapis Nade Potočnik, rojene From, o življenju njenih staršev (nadučitelja v Spodnji Kungoti Slavka Froma in njegove žene, učiteljice, na šoli Spodnji Kungoti) in obeh otrok Nade in Slavka, njenega mlajšega brata. Spomini obsegajo čas od leta 19, ko je učiteljski par From prišel v Spodnjo Kungoto, pa do konca druge svetovne vojne. Prvi del je življenje cele družine in življenje v Kungoti, kjer je v ospredju družina From. V to se vpleta življenje Slavka Froma (roj. 4. novembra 1925 v Mariboru), dijak realne gimnazije v Mariboru, ob izbruhu vojne je bil petošolec, literarno aktiven od 1935, s prvimi prispevki sodeloval pri Našem rodu, Mladem Večerniku (urednik Ivan Potrč) in pri Srednješolcu (ustanovitelj Kajuh), bilje med organizatorji snovanega in prepovedanega dijaškega lista Ledina. Ohranjenih je precej njegovih Črtic in zasnutkov za daljša prozna dela, hranijo se v rokopisnem oddelku UK Maribor. V svojih besedilih je ohranjal načela realističnega pisanja, tematika je zajeta iz vsakdanjega življenja večinoma kmečkega okolja, deloma pa tudi vojaškega (iz 1. svetovne vojne, spomini njegovega strica) in dijaškega življenja. Eden od zgodnjih tekstov sega v čas mostiščarjev. Njegovo pisanje kaže dober občutek za jezik, za kompozicijo in priča o tem, da bi se bil razvil v odličnega socialnega realista.
V drugem delu so objavljena besedila Slavka Froma, kakor do bili objavljeni ali pa iz
rokopisov.
Med vojno je bil sodelavec mladih levo usmerjenih sodelavcev odpora, med prvimi iv skupini internirancev v Mauthausnu in se z njimi tudi vrnil. Leta 1943 je odšel v partizane, bil poslan na Gorenjsko in po tragični napačni informaciji ustreljen.
Kot sklep je objavljeno pismo, ki gaje Slavko From pisal 4. aprila 43 svojemu gimnazijskemu sovrstniku in prav tako literarno delujočemu dijaku Stanku Pahiču na Dunaj. To pismo je zgodovinski dokument o kulturnih načrtih mlade generacije v času vojne, ki je imela vnaprej izoblikovan načrt za organiziranje vsestranskega kulturnega življenja po vojni.
